ROBIDA VELIKANKA "Triple Crown"

(Rubus Fructicosus)

Veliki, sladki plodovi robide Triple Crown, ki jih otroci zelo radi obirajo.

Opis

Robida Triple Crown je novejša in uveljavljena sorta robide brez trnjev. Opišejo jo tri lastnosti po katerih je dobila ime - trojna krona: okusnost plodov, visoka rodnost in močna rast. Rodi zelo obilno, okus plodov je prijetno sladek. Cvet robide ima več pestičev – ti nato omesenijo in se povežejo v plod. Strokovno se temu plodu reče birni plod (fructus agregati). Robida Triple Crown je dobro odporna na bolezni. Rodi od konca julija dalje.

V naravi je robida hrana številnim živalim – gosenice objedajo liste, sesalci (celo lisica) pa obožujejo plodove.

Vzgoja

Sadimo na sončno, ne preveč izpostavljeno lego, priporoča se vsaj 6 ur sonca dnevno. Ustrezajo ji alkalna do rahlo kisla tla. Gojimo jo ob opori (višina opore naj bo največ 1,8 m oziroma prilagojena naši višini, imela naj bi okvirno 3 vodoravne žice). Zrel les prenese do -20° C, sicer pa robide na toplejših legah lahko uspevajo nekje do 800 m nadmorske višine.

Da si zagotovimo plodove že prvo leto, robido Triple Crown ob sajenju močno prikrajšamo, zato da bodo pognali močni mladi poganjki, ki bodo rodili. Prvo leto po sajenju so novi poganjki običajno manjši. Priporoča se gnojenje zgodaj spomladi.

V času tvorjenja plodov je priporočljivo zalivanje, saj bodo le tako plodovi zares sočni; sicer pa robide dobro prenašajo vročino in sušo.

Robide najpogosteje režemo jeseni ali konec zime: veje, na katerih so bili plodovi, povsem izrežemo (ne puščamo štrcljev); mladike, na katerih še ni bilo plodov, prikrajšamo, da se razvejajo in oblikujejo stranske. Že zrasle stranske veje prikrajšamo na cca 40 cm. Obrezujemo jeseni, ko na starih vejah ni več plodov (konec septembra, začetek oktobra) ali proti koncu zime.

Robida Triple Crown je primerna za nasade. V intenzivnih nasadih sadimo okvirno na razdaljo 1,5 m med rastlinami in 3 metre med vrstami. Trajnost nasada je od 10 do 15 let. Sorta Triple Crown je znana kot enostavna za vzgojo, po visokih donosih in kakovostnem pridelku.

 Uporaba in zdravilnost

Največji užitek je utrgati svežo, sočno robido direktno z grma, lahko pa iz njih skuhamo sok oziroma marmelado ali pa jih zamrznemo. V vsakem primeru vas bodo po sladkanju izdali rubinasto rdeči prsti ali ustnice.

Robide vsebujejo vitamine C, K in B ter velik delež vlaknin. Temna barva plodov pa kaže, da se v njih skriva bogastvo antocianov – torej antioksidantov, ki med drugim dokazano ohranjajo naš spomin v dobri formi. Poleg antocianov vsebujejo še salicilno kislino, ki je znana v medicini kot snov, ki niža temperaturo in lajša bolečine (aspirin). A to še ni vse! Robide vsebujejo tudi elagično kislino, ki se jo lahko najdemo le v določenih rastlinah. Prve študije kažejo, da elagična kislina lahko zmanjša število rakavih celic (poskusi na miših), potekajo pa tudi raziskave, ki nakazujejo, da elagična kislina v določenih primerih zavira oziroma preprečuje razvoj raka na prsih.

Robida sicer velja kot dobro zdravilo za celoten prebavni trakt: zdravi afte v ustih, uporabljali so jo pri težavah z želodcem, driski in pri razdraženem črevesju. Prav tako koristi pri težavah s holesterolom.

Septembrsko sladkanje z robidami bo vsekakor okrepilo vaš imunski sistem in vas pripravilo na hladno jesen.