KAKI (Diospyros kaki)

Zlato japonsko jabolko

Kaki "Tipo" in "Vanilija" sta primerni sorti za vso Slovenijo

Opis

Kaki je sadno drevo subtropskih področij. V Sloveniji ga gojijo predvsem na Primorskem, dobro pa uspeva tudi v notranjosti Slovenije. Drevo zraste do 10 m, vendar raste razmeroma počasi. Plodovi so okrogli, zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Večina sort ima semena, obstajajo pa tudi sorte brez njih.Najpogostejša sorta brez semen je kaki Tipo.
Kaki brsti precej pozno (sredina maja). Plodove pobiramo jeseni, nič pa ni narobe, če jih na drevesu dobi slana. Sadeže obiramo novembra, ko dobijo rahlo rdečkasto barvo. Kaki je razmeroma odporen na zmrzal, vendar je priporočljivo mlada drevesa prva leta nekoliko zaščititi (predvsem deblo tik nad tlemi) s kopreno, koruznico ali drugimi izolacijskimi materiali. Kaki cveti le nekaj dni. Plodov navadno ne redčimo, saj jih drevo samo odvrže. Ohrani jih le toliko, kolikor jih drevo lahko prehrani. Mlada drevesa navadno redno odmetavajo plodove, saj je drevo še premlado, da bi imelo dovolj hranil za vse plodove. Plodovi odpadajo tudi zaradi temperaturnih in vodnih stresov.

Najprimernejši sorti za vzgojo v Sloveniji sta sorti Vanilija (trdo užitna sorta) in Tipo (mehko užitna sorta).

Vzgoja

Kaki sadimo na sončne lege. Tla morajo biti rodovitna in odcedna, voda ne sme zastajati. Priporočljivo je, da mlada drevesa vsaj prvo leto redno zalivamo. Pod drevesi je zaželjena zastirka, s katero preprečimo rast plevelov in ohranjamo vlago v tleh. Sadimo ga zgodaj spomladi in pozno jeseni. Za gnojenje uporabljamo sadjarska gnojila z nizkim deležem dušika in visokim deležem fosforja in kalija.

Kaki je zelo odporna sadna vrsta, ki ima zelo malo bolezni in škodljivcev, zato uporaba škropiv ni potrebna.

Zdravilnost in uporaba

Sadeže shranjujemo v kleti, kjer se po 10 do 14 dneh omedijo. Lahko pa jih položite v polivinilne vrečke in jih shranjujete pri temperaturi okoli 0°C. Ob takšnem shranjevanju se kakijevi sadeži ohranijo tudi dva meseca in več.

Plodovi vsebujejo veliko beta karotena, številne vitamine in minerale, med katerimi izstopa predvsem magnezij, kalij in fluor. Redno uživanje kakija je koristno za ledvica in jetra, kot sadni zajtrk pa sadeži dobro delujejo na prebavo.

Vejice kakija vsebujejo veliko fluoridov, ki so koristni za krepitev zobne sklenine. Ponekod v Afriki vršičke grizejo, žvečijo in si s tem temeljito očistijo zobe.