BELA MURVA (Morus Alba)
Spomin na mladost
Opis
Bela murva (Morus alba) je svoje ime dobila po belih, okusnih, malinam podobnih plodovih. Je do 18 metrov visoko listopadno drevo z okroglo krošnjo. Izhaja iz Kitajske, v Sredozemlje pa so jo prinesli v 11. stoletju. Do danes se je razširila po celi Evropi. Čeprav so veje in deblo murve krhki, pa je murvin les uporaben in ga primerjajo celo s hrastovino. Cenjena je tudi kot okrasno drevo in tako so do danes vzgojili že 400 različnih sort.
Murve so pri nas znane rastline še iz tistih časov, ko so z njenimi listi hranili in gojili sviloprejke za svilo. Plodovi murve zorijo proti koncu junija in v juliju.
Zdravilni učinki in uporaba
Zrele plodove murve lahko jemo surove, za sadne solate, sadne kupe, pite…
Murva kot plod se uporablja za kuhanje marmelad, želejev in prelivov za sokove, sirupe, za vino lahko sušimo plodove in kuhamo žganje. Kot sadež je murva, sočen in osvežilen, pomaga pri nekaterih obolenjih kot so protin, zastajanje vode, vnetja ustne sluznice.
ČRNA MURVA (Morus Nigra)
Opis
Črna murva je odporna sadna vrsta in nima posebnih zahtev glede gojenja. Plodovi črne murve so temno vijolični do črni in bogati z anticiani. Plod je sočen in osvežilen. Učinkovine, ki jih vsebuje plod, pomagajo pri nekaterih obolenjih, kot so zastajanje vode v telesu, vnetje ustne sluznice. Plodovi zorijo že junija in so podobni plodovom robide. So sladnega okusa, lahko jih uživamo sveže, iz njih delamo marmelado in sirup.