Goji jagode (Lycium barbarum)

Plodovi goji jagode

Opis

Goji jagoda oz. navadna kustovnica (Lycium barbarum) je trajna, zdravilna rastlina, ki je doma na severu Kitajske. Grm je mogoče najti v naravi tudi v Evropi, zlasti v Veliki Britaniji, Romuniji, Bolgariji. Uvrščamo jo v družino razhudnikovk (Solanaceae). V to družino spadajo tudi krompir, paradižnik, paprika, jajčevci in številne druge. Rastlina zraste v do 3 metre visok grm, najpogosteje pa se jo vzgaja kot drevo s povešajočimi vejami. Je dvospolna, listopadna rastlina. Cveti z majhnimi vijoličnimi cvetovi od julija dalje. Rodi pa vse do prve zmrzali in dobro prenaša sušo in mraz (do -20° C). Plodovi so rdeče, podolgovate jagode velike do 2 cm. Rodnost doseže v drugem letu, v letih maksimalne rodnosti pa nam vsaka rastlina zagotavlja do štiri kilograme plodov.

 Cvet goji jagode

Posušene jagode ali sok iz goji jagod je v tradicionalni kitajski, tibetanski in japonski medicini prisoten že tisočletja. V kitajskih legendah se goji jagode omenjajo kot sadež s super močjo, s katerim so ozdravili kralje, bojevniki pa so jih uživali pred odhodom v boj.

Vzgoja

Vzgoja rastline je zelo enostavna in nezahtevna. Gojimo jo lahko na prostem (vrt, njiva) ali v loncu. Vzgajamo jo lahko kot grm, drevo ali vzpenjalko. Rastlina Je zelo odporna na zmrzal in sušo. Sadike goji jagod sadimo spomladi ali jeseni (sadike v lončkih čez celo leto). Sadimo na izpostavljene sončne lege. Sadilna razdalja naj bo 1,5x2 m. Glede zemlje je nezahtevna rastlina (dobro raste tako v peščeni, kot tudi v težji zemlji – pazimo le da voda ne zastaja!). Bolje rodi v alkalni kot v kisli zemlji (pH okoli 7), ustrezajo ji suha rastišča. Ob sajenju gnojimo z organskim gnojilom (kompost, konjski gnoj, peletirana organska gnojila) in založnim gnojilom bogatim s fosforjem in kalijem. Vsako leto dognojujemo z organskimi in sadjarskimi gnojili (izogibajmo se mineralnim gnojilom z visokim deležem dušika; bujna rast, majhna rodnost, občutljivost na bolezni)

Goji jagode rastejo zelo bujno, še posebno v poletnih mesecih. Z obrezovanjem rastlino pomladimo in pospešimo rast in razvejanost rastline. Za lep videz, obliko in tudi dobro rodnost grma se tako priporoča vzgojna rez. Rez izvajamo zgodaj spomladi, preden grm odžene in poleti (korekturna rez za boljšo osvetlitev grma in boljše dozorevanje plodov). Poleti predvsem odstranjujemo navpično rastoče poganjke "divjake"

Plodove goji jagod obiramo od meseca avgusta, pa vse tja do prve zmrzali. Plodove obiramo ročno. Zelo zrele plodove lahko tudi otresemo z grma. Sveži plodovi so zelo neobstojni, zato jih je priporočljivo zaužiti takoj ali pa jih predelati. Lahko jih tudi zmrznemo.

Goji jagode uživamo sveže, sušene, predelane v sokove, marmelade, čaje, ekstrakte, užitni in zdravilni pa so tudi listi rastline (vsebnost vitamina E). Zaradi grenko-sladkega okusa so primerne tudi kot dodatek slanim jedem.

Zdravilni učinki

Glede na številne vitamine, aminokisline in druge aktivne snovi (polisaharidi, zeaksantin…), se pripravki Lycium uporabljajo za :

• krepitev telesa po bolezni in med okrevanjem
• regeneracijo tkiva
• dvig nizke življenjske energije
• razstrupljanje telesa
• proti splošni utrujenosti in šibkosti
• izboljšanje vidazdravljenje bolečin v sklepih
• sladkorno bolezen
• proti staranju organizma
• preprečujejo mutacije genetskega materiala in pojav rakavih obolenj
• zdravljenje impotence in neplodnosti
• povečanje spolne sle, deluje kot afrodizijak

Sorte Goji jagod

Big Lifeberry: dolgi plodovi, podobni čiliju, bujen grm

Sweet Lifeberry : številni manjši plodovi, prijetno sladkega okusa, grm nekoliko manj bujen