LIPOVEC (Tilia cordata)

OPIS

Lipovec (Tilia cordata) je listopadno drevo, ki zraste 20–40 m visoko. Lubje mlade rastline je gladko in sivkasto, v starosti čvrsto z navpičnimi grebeni in vodoravnimi razpokami. Krošnja je bogata, zaobljena, ovalne do piramidalne oblike. Listi so 3–8 cm dolgi in široki, večinoma brez dlačic (za razliko od sorodne Tilia platyphyllos), razen majhnih šopkov rjavih dlak v pazduhah listnih žil. Plod je suha oreščkasta koščica, dolga 6–7 mm in široka 4 mm, ki vsebuje eno ali včasih dve rjavi semeni.

VZGOJA in RASTIŠČE

Lipovec ima rad bogata, težja rastišča, vendar jih je mogoče najti tudi na peščenih, manj rodovitnih tleh. Prenese temperature do –34 °C. Ustreza mu širok razpon pH tal od 5,0 do 8.0. Je občutljiv na sušo, vendar manj kot lipa.

Če sadite lipovec za čebeljo pašo, je priporočljivo (če vam seveda prostor to dopušča), da ga posadite na samo. Tako bo deblo ostalo nižje (približno 1 meter), krošnja pa bo bogata.

UPORABA IN ZDRAVILNE LASTNOSTI

Lipovec je medonosna rastlina, cvetovi pa se nabirajo za čaj.

Lipovec cveti običajno junija in sicer 2 tedna kasneje kot lipa, tako lahko podaljšamo čebeljo pašo. Izločanje nektarja traja 10-14 dni, donosi so okrog 3kg na dan. Med lipovca je znan po dobrih bakteriocidnih lastnostih pri anaerobnih bakterijah v zobnih oblogah.

Cvetove lipovca lahko naberemo tudi za čaj. Pri tem se priporoča, da nabiramo mlade, komaj odprte cvetove skupaj z ovršnimi listi. S starostjo naj bi cvetovi razvili narkotične lastnosti. V tradicionalni medicini se čaj iz lipovca uporablja za odvajanje vode, spodbujanje potenja, znižanje krvnega pritiska ter krepitev odpornosti. Učinki za lajšanje gripoznih in prehladnih obolenj so potrjeni tudi znanstveno.

Za skodelico čaja prelijemo 2-4 g suhih cvetov s 150 ml vode ter pustimo pokrito 5-10 minut.

Cvetovi delujejo tudi pomirjevalno – lahko jih dodamo v kopel, ali pa z njimi napolnimo blazino za spanje.

Opozorilo: cvetovi lipe in lipovca se ne priporočajo osebam, ki imajo težave s srcem.

ZANIMIVOSTI

Tako lipa (Tilia platyphilos) kot lipovec (Tilia cordata) sta avtohtoni slovenski vrsti. Glavna razlika med njima je velikost listov (ti so pri lipovcu manjši) ter število cvetov v socvetju (lipovec jih ima 5-15, lipa pa le2-5). Obe vrsti sta medoviti. Lipovec je bolj prilagodljiv od lipe, lažje prenaša sušo in raste tudi na višjih rastiščih.

Lipovec je pogost v krajinski arhitekturi. Znamenit je drevored Unten den Linden v Berlinu, Napoleonov drevored pred Logatcem pa sestavljata obe drevesni vrsti (lipa in lipovec).

Najdebelejše drevo v Sloveniji je lipovec – Najevska lipa ali Najevnikov Lipovec, okoli 700 let stara Tilia cordata, ki raste na Ludranskem vrhu na Koroškem.